The Double Life of Dona Ermelinda (DocLisboa)

Festival Doc Lisboa se je letos zgodil tik pred predsedniskimi volitvami v ZDA, z retrospektivo filmov Frederica Wisemana iz zacetnega obdobja njegovega ustvarjanja v katerem se sistematicno in neizprosno loti institucij, ki jih v razlicnih formah(sole, vojske, bolnice, policija, pravni sistem) preizprasujejo tudi ostale sekcije festivala.
Festival odpre Z 32(Avi Mograbi): reziser da priloznost izraelskemu vojaku iz specialne enote, da pove svojo zgodbo o sodelovanju v 'misiji' v kateri je umrlo vec nedolznih palestincev, brez zadrzkov. Film se giblje na tezko dolocljivi meji med motecim pricevanjem in filmsko reprezentacijo le-tega.
Del tekmovalnega programa je tudi nagrajen End of the Rainbow Roberta Nugenta, v katerem
multinacionalka transferira vecjo enoto v Francosko Gvinejo, kar povzroci spremembe in konflikte med prebivalci tega ruralnega obmocja namesto obljubljenega napredka.
Iz Izraela prihaja Six Floors to Hell(Jonathan Ben Efrat), zgodba o ilegalnih palestinskih delavcih v Tel-avivu, v iskanju sheme za prezivetje. Jalal cez dan opravlja priloznostna dela, prenocuje pa v kleti nedokoncanega komercialnega centra, sest nadstropij pod zemljo, z namenom, da zasluzi denar za poroko.
To See If I'm Smiling reziserke Tamar Yaron, ki je kot vecina njenih rojakinj sluzila vojaski rok na zasedenih ozemljih, je dramaticno pricevanje sestih kolegic, ki so tako kot ona sprejemale ukaze: ponizevale civilno prebivalstvo, se izzivljale ter ubijale nedolzne.
Kratki filmi v tekmovalnem programu:
Merely a Smell(Maher Abi Samra) je Beirute, konstantno v vojni. Evakuacija tujcev. Med lucmi in sencami, zivljenjem in njenim koncem, trupla definirajo meje drugih trupel, in vonj po smrti prekrije vse.
Izpostavila bi se My Kabul(Whahid Azir) portret mesta, med zaporednimi vojnami in napetim sedanjikom, skozi oci taksista in njegovih sopotnikov, s katerimi je v neprekinjenem dialogu.
V casu ko pisem ta tekst je Lizbono zajel 'monsoon', zrak je vlazen in fiktivni zapiski izpred vec kot enega meseca nazaj vzpostavijo tropske relacije.
Investigações:
Frantz Fanon: The Memories from the Asylum (Zahzah, Ridouh) je film o psihiatru, filozofu, revolucionarju, teoretiku in enem izmed najvplivnejsih avtorjev post-kolonialnih studij, ki je bil vec kot stiri desetletja inspiracija afriskim gibanjem za neodvisnost. Njegovo delo v psihiatricnih bolnisnicah velja za predhodnika teorij Michela Foucaulta.
Anna, Seven Years on a Frontline.Masha Novikova spremlja od blizu zadnja leta zivljenja novinarke in prijateljice Anne Politkovskaye, angazirane intelektualke ubite oktobra 2006 po dolgotrajnem porocanju o konfliktu v Ceceniji, ki je do konca razbesnilo avtoritete iz Kremlina.
V Divorce Albanian Style(Adela Peeva) gre za tri nasilno prekinjene ljubezenske zgodbe iz casa Hoxheve diktature, v katerih se mladi Albanci 'drznejo' porocit s tujkami. Trije zlocini s strani drzave, ki odsevajo na tisoce drugih na katere so njihovi izvajalci se zdaj ponosni.
Uspesno izvedena druzbena revolucija v Argentini v casu ekonomske krize, katere protagonistke so nezadovoljne delavke tovarne Brukman, je dala razmah razlicnim druzbenim gibanjem in postala socioloska 'case study'- The Women of Brukman(Isaac Isitan).
Sessões especiais:
Standard Operating Procedure Errola Morrisa podrobno analizira podobe iz Abu Ghraiba in njihov kontekst skozi pricevanja usluzbencev-avtorjev fotografij in tistih, ki so na njih upodobljeni. Kako se lahko dejanja ponizevanja in mucenja(najveckrat nedolznih in zaprtih po nakljucju) po ameriskem pravosodnem sistemu kategorizira kot “Standard Operating Procedures”(Rutinske procedure)?
Uncle Rithy(Jean-Marie Barbe)- Reziser iz Kambodze se na snemanju filma loti revizije dvajsetih let svojega filmskega ustvarjanja, od casov ko je bil begunec do zadnjih dokumentarcev in seveda njegovega najbolj znanega dela S21- La Machine de Mort Khmère Rouge, o taboriscu, smrtonosni masini rdecih kmerov v mestu Phnom Penh, kjer je bilo eksekutiranih na tisoce nedolznih.
Retrospektiva Wiseman:
Highschool je film o ameriskem solskem sistemu, ki ni samo institucija za podajanje znanja ampak zagotavlja tudi nemoten prenos ideologije iz generacije v generacijo. Posnet (revolucionarnega) leta '68, bi se lahko dogajal tudi danes.
Petindvajset let kasneje se Wiseman vrne v srednjo solo in opazuje razlike. Highschool II je film o uspesni alternativni ustanovi v spanskem Harlemu v New Yorku, katere program zajema med drugim debate o rasi, razredni delitvi in spolu.
The Last Letter je film o Anni Semyonovni(v interpretaciji igralke Catherine Samie), ki temelji na poglavju iz romana “Life and Destiny” Vasilyja Grossmana. Leta 1941 so naciji zavzeli ukrajinski geto in zidovsko prebivalstvo obsodili na smrt. V srediscu terorja zdravnica diktira pismo svojemu sinu, ki je zunaj dosega sovraznika. Pismo, ki vsebuje podrobne opise vsakdana v getu, izrazi strah, pogum, krhkost, socutje, ponos in druge nasprotujoce si emocije te izredne zenske.
Titicut Follies, prvi Wisemanov dokumentarec, je brezkompromisen portret zivljenjskih pogojev v drzavnem zaporu za psihiatricne bolnike v zvezni drzavi Massachusetts. Filma dokumentira kako so zaporniki obravnavani s strani varnostnikov, socialnih delavcev in psihiatrov in nas sili v refleksijo o limitih cloveske brezcutnosti.
Pred nadaljevanjem si bom postregla sveze izstisnjen mango sok, zrel sadez uvozen direktno iz Brazilije.
Tveganja&Eseji:
Aka Ana, francoskega kontroverznega fotografa Antoine D'agata se inspirira v Cesartsvu Cutil in je bila posneta med zacasnim bivanjem na Japonskem. Prostitutke dajo vpogled v svoje vsakodnevne prakse in transgresivna odkrivanja noci, podana v vsej svoji sladkosti in nasilju.
L.H.Leeson povabi vec igralcev, da interpretirajo resnicno zgodbo Steva Kurtza, univerzitetnega profesorja in ustanovitelja umetniske skupine Critical Art Ensemble, ki je bil leta 2004 osumljen 'bioterorizma' in zaprt brez dokazov, na podlagi materialov, ki so del njegovih umetniskih instalacij, in mu grozi zaporna kazen do dvajsetih let. Strange Culture evocira tveganje kateremu je umetnik izpostavljen danes, ce si dovoli podvomiti v politiko varnosti po 11. septembru.
Made in China:
Trg nebeskega miru, Tiannamen, znan po nasilno prekinjenih studentskih protestih leta 1989, leta ki je zaznamovalo tudi padec berlinskega zidu in razpad sovjetske zveze, in po katerem se je nemir razsiril v globalne sfere. Umetnega suspenza iz casa hladne vojne je bilo za vedno konec.
The Square(Zhang Yuan, Dua Ying-Chuan), posnet pet let po eventu se izogiba kakrsnemukoli politicnemu ali zgodovinskemu razmisleku in se raje posveti vsakdanu tega trga.
Medtem ko A Day to Remember(Liu Wei) registrira odgovore nakljucnih mimoidocih na istem trgu 4. junija 2005 na vprasanje “Kateri dan je danes?”. Vecina se ne spomni zakaj je ta dan pomemben ali pa le nemo buli v kamero.
Druzine in Identitete:
Nova sekcija festivala sinhronizirana z akademskimi krogi in posvecena filmom s queer tematiko. Finalmente.
Be Like Others, film Tanaza Eshaghiana dokumentira dogajanje na pomembni kliniki za spremembo spola v Iranu, zloglasni drzavi z dvoumnimi zakoni, ki finacira spremembo spola hkrati pa redno prakticira smrtno kazen za homoseksualnost. Kot smo lahko videli na vec primerih v zadnjem casu, ko so iranski drzavljani(in med mnogimi drugimi tudi slovenski) zaprosili za azil v Evropi na podlagi spolnih preferenc in z njimi povezane nevarnosti bivanja v lastni drzavi, bi tudi tukaj nekateri najraje uzakonili smrtno kazen ali kako drugo sankcijo, ce bi se le dalo. Barbarizem ni stvar Drugega, je v samem srediscu Evrope, nezamenljiv del njene zgodovine in sedanjosti, ter na novo zdruzenih politike, religije in ekonomije.
Nádia Kamel, dolgoletna asistentka egipcanskega reziserja Youssefa Chahina, v Salade Maison vizualizira zgodbo svoje druzine, raziskujoc kompleksne niti modernega Egipta. Ko se njen necak odzove na poziv k Sveti Vojni, se odloci da bo spregovorila o svoji babici Marii, ki je bila na pol zidinja, kristjanka, muslimanka in poleg tega se feministka, komunistka, italijanka in arabka. Film zagovarja kulturno raznolikost v nasprotju z napetostjo politicnega ekstremizma.
Kot bomo videli kasneje nima samo Veronika dvojnega zivljenja.
Filmski dnevniki:
Znana fotografinja Nan Goldin v I'll Be Your Mirror dokumentira v gibljivih in staticnih podobah new-yorsko underground sceno, katere del je ze od osemdesetih dalje.
The Long Holiday je zadnje potovanje cineasta Johana Van der Keukna v Nepal, Brazilijo, Afriko , itd. potem ko mu preostane le se malo casa za zivljenje. Film nas sooci z neozdravljivo boleznijo, koncem vseh stvari in zivljenjem samim.
V A Tale of the Wind Joris Ivens ponovno snema “nevidno”- veter, ki nastopa kot metafora za spremembe v druzbi in kulturi.
Videoletter je rezultat korespondence med reziserjem Shujijem Terayamo in pesnikom Shunatarom Tanikawo. Gre za “liricno in somracno, vcasih dotikajoco in ekstravagantno izkusnjo, kjer se diskutira o filozofiji, talentu, modrosti in smrti. “
V filmu Memoirs of a Tropical Jew, Joseph Morder konstruira fiktivne zgodbe iz majhnih detajlov na podlagi svojega otrostva prezivetega v Ekvadorju(ki jih na dan privlece poletna vrocina v Parizu) brez da bi podal kakrsnekoli podobe latinske amerike.
Heartbeat:
Notoricni fotograf Bruce Weber dokumentira dekadentno zivljenje legende jazzovske zgodovine in gej ikone Cheta Bakerja v 80.-ih in temu doda posnetke iz zacetkov kariere trobentaca v 50-ih letih. Let's Get Lost... Lost in each others arms...
O Mistério do Samba(Lula Buarque de Hollanda, Carolina Jabor) je hommage pevke Marise Monte
tradicionalni sambi iz sole Portela. Odpravi se lastnorocno posnet pricevanja sambistas veteranov iz cetrti Oswaldo Cruz, na severu Ria de Janeira. Carioca...
Stari operni pevci in glasbeniki v penziji podozivijo svoje vloge v vsakdanu polnem spominov na minule spektakle v Il Bacio di Tosca.
Moçambique:
V trenutku, ko se portugalci koncno zacenjajo ukvarjat s svojo zgodovino, s casovnim zamikov dvajsetih let za Evropo, eden izmed najvidnejsih mozambikanskih reziserjev Lícinio Azevedo posname Hóspedes da Noite, nocne goste najvecjega hotela iz kolonialnih casov s 350 sobami, luksuznimi suitami, olimpijskim bazenom... ki je danes le se zgradba v rusevinah, brez vode in elektrike, in dom 3500 osebam(nekatere med njimi tam zivijo ze dvajset let).
Kuxa Kanema(Margarida Cardoso) je ime popularnega filmskega casopisa, ki ga je izdajal drzavni institut za film(prva iniciativa vlade po osamosvojitvi). Po letih vojne in pozaru,ki je zajel institut leta '91 in ga skoraj popolnoma unicil so se na sreco ohranili arhivskih posnetkih prvih let po neodvisnosti, zazamovanih s socialisticno revolucijo.
Filmski arhiv Mozambika, z njim je v sedemdesetih sodeloval celo Godard, kateremu Doc Lisboa posveca pozornost letos, nadgrajuje tudi The Double Life of Dona Ermelinda. Film v katerem reziser Aldo Lee raziskuje skrivnostno zivljenje svoje babice, ki se pri 72 letih po razglasitvi neodvisnosti Mozambika odloci za radikalno potezo- zanika svojo kolonialno preteklost in se zaljubi v temnopoltega moskega.
Tako zakljucujem tekst o festivalu Doc Lisboa, med realnim in fiktivnim, na povrsini reprezentacijskih struktur.