quarta-feira, 4 de maio de 2011

London Lesbian and Gay Film Festival





25th BFI London Lesbian and Gay Film Festival
31. marec- 6. april 2011
BFI Southbank



25. londonski festival lezbicnega in gejevskega filma se je zgodil le nekaj dni po najvecjih demonstracijah v angleski zgodovini, ko se je zaradi 'budget cuts' ali krcenja javnih sredstev, kar vkljucuje tudi zdravstvo in kulturo, na ulice pognalo vec kot 250.000 ljudi.
Proracun festivala je bil letos prepolovljen in dolzina skrcena na samo en teden festivalskega dogajanja, kljub temu pa je bil event razprodan ze dolgo pred uradnim zacetkom. V britanskem filmskem institutu(BFI je njihova kinoteka) je bilo na ogled vec kot 35 dolgometraznih filmov, na desetine kratkih, kakor tudi sirok spekter moznosti za participacijo: delavnice za mlade filmarje, predavanja o zgodovini festivala, diskusije o prihodnosti queer kinematografije in tematski party-ji vsako noc. Nespecnim so postregli z vroco mesanico queer burleske, komunisticnega kempa in politicne angaziranosti.



Med filmi bi izpostavila predvsem serijo novih, medsebojno prepletenih produkcij, ki se ukvarjajo s sex-pozitivnim feminizmom. Ta filmska dela povezejo scene Pariza, Berlina, Barcelone in San Francisca v revolucionarno globalno feministicno gibanje s queer elementi.
Mutantes je doc, ki raziskuje 3 desetletja pro-sex gibanja od njegovih zacetkov v 80-ih v ZDA do novejsih evropskih sobivanj in afer med Parizom in Berlinom. V filmu najdete Annie Sprinkle, mhm, tisto performerko, ki je v 90-ih poljubila svojo punco na odru CD in nas vrgla v mainstream. Tako rekoc v zivo vidite tudi Michelle Tea, bivso menhejterko in avtorico knjige Valencia, katero ste pred kratkim prebrale in uzivale v mesanju sokov delavskega razreda. To je SF.



Decembra pa boste imele na nasem festivalu moznost videti se, kaj se zgodi, ko se 7 radikalno osvobojenih punc odpravi s kombijem po Evropi, podkrepljenih z eksajting zvocno podlago bendov Le Tigre in Scream Club: Too Much Pussy! ali sex-pozitiven road movie o feminizmu, pornografiji, artu in izobrazevanju. Every time we fuck we win! kricijo francozinje s seksi naglasom. Pripnite si pasove. Znebite se svoje punce. Kupite igracke. Kmalu bodo namrec v Ljubljani.
V tem kontekstu bi omenila se lezbicni noir The Owls, izpod prstov ze uveljavljene temnopolte ameriske reziserke Cheryl Dunye. Gre za eksperimentalni kolektivni projekt o staranju, politiki, rasi, zelji in tezavah s spolom... Drugace povedano: duh Butler se vedno strasi naokrog.


Eksperimentalna post pornografija je bila siroko dostopna tudi moskemu delu publike. Bruce LaBruce, star znanec ljubljanskega FGLF, vas bo se to zimo teroriziral s svojim zadnjim filmom
L. A. Zombie, v katerem odtujen zombi(francoski zvezdnik mainstream porna François Sagat) tava po ulicah Los Angelesa v iskanju trupel, ki jih potem dosledno pofuka nazaj v zivljenje.
Prav ta tip se znajde tudi v nostalgicnem filmu Man at Bath, ki na trenutke spominja na dokumentarec in se dogaja v enem izmed tistih pariskih predmestij, kjer so potomci arabskih priseljencev nedolgo nazaj zazigali avtomobile v znak protesta nad neznosnimi zivljenskimi pogoji. Melanholicna ljubezenska zgodba med nabildanim francoskim igralcem(dvomim, da je kaksni strejt zenski lahko vsec) in mladim arabskim filmskim reziserjem se seli tudi v center kapitalizma, New York, kjer ob tresoci kameri nastopita se 'Al Pacino' in resnicna Chiara Mastroianni, très belle...
ZELO ZA.




Teasers: